»Ob premišljevanju, zbiranju, iskanju podatkov in pogovorih se ti ustvarjajo slike. Te vtise sem hotel strniti v neko leposlovno delo, ki je izmišljeno, katerega akterji so izmišljeni in prizorišča dogajanja. Hkrati pa sem želel, da bi vse to zelo, zelo spominjalo na Zasavje.«
»Saga o družini Knap, katere član je tudi od rojstva slepi Matija, se začne kakor mrakoben boj na požiralniku. Roman je pronicljiv oris nekega časa, ki ga ni več, in okolja, ki je še vedno tu, z mnogimi reminiscencami, ki se bodo ohranile – tudi zato, ker jih Rozina zna videti.«
»Zahvaljujem se ljudem in dogajanjem, ki so ustvarili prostor, v katerem sem pisal, tistim, ki so mi pri tem pomagali, me podpirali, tistim, ki so poskrbeli, da je zgodba izšla v knjigi, in vsem tistim, ki knjige usmerjajo v bralske kroge.«